Oj deklica, povej mi to,
al’ ljubiš mene ti samo.
Če ljubiš mene ti samo,
potlej pa meni lahko bo.

Odkar odšel sem pod goro
tja h koči beli za vasjo,
več v mojem srcu mira ni,
kdo je kriv? Oj dekle, ti!

In ko pod okencem sem stal,
prejel od tebe šopek zal,
zeleni šopek – rožmarin,
srce je polno bolečin.

Si zelen šopek dala mi,
ž njim upanje prižgala si.
Oj deklica, ko pridem zdaj,
še šopek mi rdeč podaj!

Če v družbi bivam al’ sem sam,
oh dekle, v mislih tebe imam,
in mirno moje prej srce
nemirno zdaj je kot morjé.