Leži, leži ravno polje,
po polju bela cesta gre,
juhej, juhej, ravno polje,
tam je, tam je moje srce.

V nedeljo zjutraj vstala bom,
v Ljubljan’co se peljala bom.
Juhej …

Pred havptmana stopila bom,
za fantiča prosila bom.
Juhej …

Sto belih kron naštela bom,
da fantiča nazaj dobóm.
Juhej …

»Al’ jaz ti ga ne morem dat’
saj vidiš kak je lep soldat.«
Juhej …

»Saj vidiš kak je lep soldat,
bo moral drev’ na straži stat.«
Juhej …

Pa ker je res tak lep soldat,
bo z mano drev’ šel v kamro spat.
Juhej …