Raste mi, raste
trav’ca zelena,
gor na tej trav’ci,
hiš’ca stoji.
Notri v tej hiš’ci
pa post’lja postlana,
gor na tej post’lji
eno dekle leži.
Al’ boš kaj pila,
al’ boš kaj jedla,
al’ boš točila
le grenke solze?
Nič ne bom pila,
nič ne bom jedla,
preveč je ranjeno
moje srce.
Kdor bi rad vedel,
kaj je ljubezen,
mene naj vpraša,
jaz mu povem.
Dolga ljubezen
je gvišna bolezen,
gvišno je ranjeno
moje srce.
Nožek bom vzela,
srček načela,
iz njega bom vzela
tri kaplje krvi.
Prva bo zame,
druga bo zate,
tretja za sinka,
ki v zibki leži.
