Dekle, zakaj tak žalostno povešaš mi oči

Dekle, zakaj tak žalostno
povešaš mi oči?
»Ker usahnil mi je rožmarin
in nagelj se suši.«

Dobiš za nagelj semena,
vršič za rožmarin.
In drugi ti pognal bo cvet
iz novih korenin.

»Že drugi mi pognal bo spet
tako lepo cveteč,
al’ nikdar več tako lepo,
kot prvi je bil duhteč!«