Iz davnine so se ohranila znanja o posebnem energijskem delovanju dreves, ki so jih naši predniki znali uporabljati v dobro svojega zdravja in počutja.
Miti in legende s svojo simboliko poleg ohranjenega ustnega izročila in običajev izhajajo prav iz izkustva ljudstev, ki so si moč dreves razlagali kot delovanje gozdnih duhov in božanstev. Z drevesi povezani običaji so tako postali del obredja in tudi vsakdanjega življenja. Nekateri so se ohranili vse do danes, pri čemer se je njihov pomen skozi zgodovino pogosto oddaljil od izvornega pomena in z ideološkim preoblikovanjem dobil drugačno sporočilnost.
Značilen primer spremenjene simbolike je prav jelka, ki kot božično in novoletno drevesce sicer daje slutiti o nekem globljem in skrivnostnem pomenu, vendar jo je ideološki vpliv odtujil od njenega izvornega pomena in moči. V Encyclopedii Britannici je zapisano: »Čaščenje drevesa je bilo med poganskimi Evropejci nekaj običajnega in se je ohranilo tudi po tem, ko so se spreobrnili h krščanstvu. Ohranilo se je v različnih ritualih in običajih, med drugim tudi v običaju, da se med zimskimi prazniki postavlja božično drevo pred vhodom v hišo ali vanjo«.
Več na spletni strani Klepet ob kavi