Ples kurentov

Nocoj točno ob polnoči se je pričel ples kurentov po deželi in svetu

Nocoj ob polnoči so prvič letos zaplesali in zazvonili kurenti, danes pa že obiskali parlament

 

Nocoj točno ob polnoči se je pričel ples kurentov po deželi in svetu. Tradicionalno so se kurenti zbrali na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju. Po izročilu pričnejo kurenti svoj ples na svečnico, ki simbolizira jačanje luči oz. daljšanje dneva. Tudi kurenti so bitja luči, saj s svojim plesom napovedujejo prihod pomladi, svetlih sil in dobre letine ter odganjajo zimo in zle sile.

Vsako leto se na kurentovem skoku zbere več sto kurentov, ki z atraktivnim plesom napovedo prihod pustnega časa. Kurentov skok je postal v zadnjih letih zelo priljubljena prireditev, ki se je Ptujčani in okoličani udeležujejo v lepem številu. Na Ptuju ohranjajo tradicijo kurentov v okviru različnih etnografskih društev. Vsako leto se na kurentovem skoku starejšim kurentom pridružijo tudi mladi, zadnja leta tudi vse več žensk. V preteklosti so si smeli sicer kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes so kurenti lahko tudi možje, otroci in ženske, kar je nedvomno prispevalo k množičnosti in večji popularnosti ohranjanja te tradicije.

Od polnoči naprej  si lahko številni kurenti nadenejo ovčje kožuhe, okrog pasu opašejo verigo z zvonci, nadenejo gamaše in težke čevlje in si čez glavo položijo kurentovo kapo oz. masko. K obvezni kurentovi opremi sodi še ježevka, ki jo kurenti običajno držijo v levi roki. Med kurenti pa je razširjen rek: »Kurenta ne nosiš na sebi, temveč v sebi.«

Kurenti in drugi pustni liki s Ptujskega pa so v skladu s svojim poslanstvom preganjanja zime in vsega slabega skupaj z letošnjim karnevalskim princem Rajkom Jurgecem Bertoldom Draneškim danes že odšli v prestolnico, kjer jih je, kot veleva dolgoletna tradicija, sprejel predsednik  Državnega zbora RS dr. Milan Brglez. Princ karnevala je predsedniku državnega zbora predal  poslanico župana Mestne občine Ptuj Mirana Senčarja in ga povabil na jubilejno 55. Kurentovanje 2015.

»Obisk državnega  zbora  vsako  leta  predstavlja  enega  izmed  vrhuncev  širjenja  pustnega  izročila  po Sloveniji. Prav tako smo z današnjim obiskom povabili vse prebivalce Ljubljane in okolice, da prav  karnevalsko  vzdušje  pridejo  doživet v prihodnjih dneh na Ptuj,« je povedal Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2015 in podpredsednik FECC (Evropska federacija karnevalskih mest.

Miha Masten, www.js-ptuj.si

Odpri mi kamrico

Prva in edina

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.

KAKO POSLUŠAMO MELODIJO ?

Potrebujemo povezavo z Internetom in z vpisom ustrezne QR kode lahko melodijo takoj poslušamo.

S pomočjo QR kode imate neposreden dostop do vsake pesmi. QR kodo lahko z vašo mobilno napravo tudi skenirate in melodija vam bo takoj dostopna.

QR koda - Slovenske narodne pesmi

Pesmarica je lahko izvirno in privlačno darilo za vsakega ljubitelja Slovenskih narodnih pesmi.

Pesmarica je velikosti 148 x 210 mm ( format A5 ) in ima 72 strani, mehka vezava

Obišči spletno stran www.pesmarica.si

Naroči zdaj in prihrani

Pri nakupu v naši novi spletni trgovini vam ponujamo popust na vsak izdelek – preverite 🙂

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino