V jezikoslovju je raziskoval staro cerkveno slovanščino, slovenska narečja in naglas v slovenskem jeziku.
Matija Valjavec je od leta 1838 tri leta obiskoval osnovno šolo (normalka) v Kranju. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na Klasični gimnaziji v Ljubljani (1842-1851). V tem času se je v njem začela oblikovati narodna zavest, saj je svoj dotedanji priimek Wallauz poslovenil v Valjavec. Po uspešno zaključeni srednji šoli se je odločil za študij slavistike in klasičnih jezikov na dunajski univerzi in leta 1855 opravil profesorski izpit iz slovenistike in latinščine ter bil konec decembra istega leta imenovan za pravega učitelja.
Od leta 1854 do leta 1876 je na gimnaziji v Varaždinu delal kot profesor klasičnih in slovanskih jezikov, nato pa so ga premestili v Zagreb, kjer je učil vse do svoje upokojitve leta 1891.
Med letoma 1875 in 1879 je bil dopisni, kasneje pa redni, član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Od leta 1893 do 1894 je bil tajnik in knjižničar pri JAZU, kjer je uredil in popisal knjižnico.
Vir: Wikipedija
