Zupanc Lojze

Bil je slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, učiteljišče pa je končal v Mariboru.

Zupanc Lojze

Po narodno osvobodilnem boju je pisal povesti iz kmečkega življenja in se posvečal zbiranju ter prirejanju narodopisnega gradiva. Napisal je tudi knjigo o bivanju v kočevskih zaporih (avtobiografska povest Sonce je umrlo, 1964).

Prvo knjigo belokrajnskih pripovedk je izdal leta 1932, nato pa so sledile še druge zbirke: Bili so trije velikani (1932), Dedek povej (1939), Svirel povodnega moža (1944), Velikan Nenasit (1944), Zaklad na Kučarju (1956), leta 1965 pa je Mladinska knjiga izdala izbor njegovih del z naslovom Sto belokrajnskih (1965). Drugo področje, kjer je zbral veliko ljudskih motivov, je Savinjska dolina. Tu sta nastali njegovi zbirki Povodni mož v Savinji (1957) in Palček v čedri (1959). V Škofji Loki in okolici pa je zbral gradivo za knjigo Kamniti most (1959).

Sodeloval je tudi z Alojzijem Bolharjem (1899-1984). Povezovalo ju je zanimanje za slovenska ljudska dela.

Dela:

  • Belokranjske pripovedke (1932)
  • Čudežni rog (1944)
  • Jezerka (1944)
  • Povodni mož v Savinji (1957)
  • Deklica in kač (1959)
  • Čudežni studenec (1960)
  • Pod križem (1944)
  • Tretji rod (1938)
  • Turjačani (1938)  
  • Sonce je umrlo (1964)
  • Lajnar svete družine (1963)
  • Krvavi zid (1967)

Vir: Wikipedia

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino