Prvo daljše pripovedno delo Ivana Sivca je bila povest Pesem njenih zvonov, ki je izšla leta 1971. Na Sivčev slog pisanja povesti in romanov so zlasti v prvem obdobju najbolj vplivali Jurčič, Kersnik in Tavčar.
Prvo pisateljevo mladinsko delo – pustolovski roman Pozabljeni zaklad – je nastalo leta 1978. Režiser in scenarist Tugo Štiglic je po Sivčevi literarni predlogi leta 2001 posnel najprej televizijsko nadaljevanko v treh delih, nato pa leto kasneje še celovečerni film. Celovečerec si je v kinematografih ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev, zato je kot tretji med filmi v Sloveniji prejel najvišje priznanje – zlato rolo. Po knjigi Vlomilci delajo poleti sta bila posneta televizijska nadaljevanka (2009) in film (2010), ki si ga je ogledalo 300.000 gledalcev. Tudi po knjigi Zakleta bajta je bil posnet film (2010), ki je bil letošnje leto premierno predvajan po televiziji.
Je učenec kreativne šole pisanja Branka Gradišnika. Pravi, da lažje piše za mladino. Pri tem mu pomagata njegova otroka, v zadnjem času pa tudi vnuk Mark in vnukinja Lana. Pri pisanju za odrasle, posebno o zgodovinskih temah, si vedno pomaga z obsežnim arhivskim gradivom.
Svoje knjige pisatelj predstavlja na šolskih bralnih značkah po različnih šolah in na literarnih večerih v več kot 600 krajih po Sloveniji, v Avstriji, Italiji, Franciji, Kanadi, Namibiji, Norveški, na Švedskem, v Švici in Združenih državah Amerike. V lanskem letu je izdal že stoto knjigo. Natisnjenih je že več kot 300.000 izvodov Sivčevih knjig in po podatkih COBISSa je vedno med petimi najboj branimi slovenskimi pisatelji. Najbolj brane so njegove mladinske knjige in biografski romani o znanih Slovencih in Slovenkah.
Dela:
- Pozabljeni zaklad
- Skrivnost zlate reke
- Krokarji viteza Erazma
- Kapitanov ključ
- Zadnji mega žur
- Dober dan palčki
- Hišica v cvetju
- Božični studenec
- Zelena kri
Vir: Wikipedia