Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci, sodi v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti.
Vida Brest je delala je kot novinarka, urednica in učiteljica, kasneje se je posvetila predvsem pisanju.
Osrednja tematika njenega pripovedništva so avtobiografska doživetja iz NOB – Majhen človek na veliki poti – za to delo je prejela Levstikovo nagrado, v njem jedrnato opisuje dogajanje v vojni skozi oči mlade partizanke. Pisala je tudi sodobne fantastične pripovedi – Veliki čarovnik Ujtata, ki je bil ponatisnjen ob njeni 80-letnici rojstva, nato pa se je bolj posvetila pisanju za mladino; pisala je o materinski ljubezni, snov je jemala iz ljudskega izročila, ter otroškega in živalskega sveta. Znana mladinska dela so: Ptice in grm, ”Prodajamo za gumbe” (iz dela Veliki čarovnik Ujtata) in izbor Teci, teci, soncu reci.
Njene prve pesmi so izšle v partizanskem tisku, propagandni odsek Cankarjeve brigade pa je natisnil njeno prvo zbirko štirinajstih pesmi. Najboljše izmed njenih pesmi, so izšle v zbirki Tiho, tiho, srce – iz zapuščine jih je uredil Ivan Minatti, enakovredno likovno podobo pa dodal ilustrator Lucijan Reščič.
Zanimivost: Ker so doma imeli pekarno, so jo v vasi klicali Pekova Majda.
Dela:
- 16 pesmi Vide Brest
- Mihčeve pesmi
- Teci, teci, soncu reci
- Tiho, tiho srce
- Naša brigada jim je voščila božič
- Pravljica o mali Marjetici, zajčku, medvedu in zlati pomladi
- Veliki čarovnik Ujtata
- Mala Marjetica in gozdni mož
Vir: Wikipedia