Novembra leta 1918 se je vrnil s fronte. Opustil je učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista. Ko je ta prenehal izhajati, se je odločil za urejanje kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je vrnil na Goriško, kjer je prevzel uredništvo Mladine, ki jo je urejal od leta 1921 do leta 1922. Hkrati je svoj čas posvetil gledališču. Vodil je Ljudski oder in režiral. Leta 1921 je postal urednik Goriške straže in Čuka na pal’ci. Leta 1923 pa je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi fašizma, ki je čedalje bolj zatiral Slovence na Primorskem, je bil Bevk tudi zaprt. Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Steletom in Josipom Vidmarjem v Španiji. Tam je prijateljeval z Zoranom Mušičem. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju.Prevzel je visoke funkcije, med drugim je bil predsednik skupščine in član SAZU. 

Bevkovo literarno delo je obsežno, saj zajema zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja, novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti,pesmi, filmske scenarije, potopise in prevode. S prevodi v albanščino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, ruščino, srbščino, ukrajinščino itd. je napisal preko 100 del. Čeprav glavnina njegovega opusa pripada žanroma kmečke povesti in zgodovinskega romana, je velik uspeh dosegel z romanom Kaplan Martin Čedermac, v katerem je krepil slovensko narodno zavest.Znani Bevkovi povesti iz kmečkega življenja sta Krivda in Ljudje pod Osojnikom. Največkrat ponatisnjeno Bevkovo delo je roman Kaplan Martin Čedermac, v katerem obsoja raznarodovanje, nasilje nad ljudstvom in protinarodne cerkvene ustanove v času fašistične Italije. Da bi se varoval fašistične policije, je delo izdal v Ljubljani pod psevdonimom Pavle Sedmak. Pred vojno in po njej je veliko pisal za mladino. Za najmlajše je pripovedoval pravljice, starejše pa vodil po svetu, jih učil kulturnega vedenja ali pa jim pripovedoval o svojem življenju. V mladinska dela je vnesel spoznanja o naravi, družbi in življenju ter domoljubje. V povestih Pastirci, Grivarjevi otroci in Pestrna je Bevk popeljal svoje mlade bralce v tolminske hribe, med revne bajtarje in dninarje. Knjiga Tonček pripoveduje o dečku, ki je živel v Gorici, kjer so fašisti zaprli vse slovenske šole in se je moral učiti italijanski jezik. Pomembno delo je tudi zgodba Lukec in njegov škorec, v kateri opisuje, kako sta Lukec in njegova mati krenila na pot z ladjo proti Ameriki, kjer ju je čakal oče, ki je še pred njima odšel služit in poskusil »priti do kruha« v t.i. obljubljeni deželi. Zelo popularna je bila njegova Knjiga o Titu, zaradi katere ga je marsikdo pozneje ožigosal celo kot režimskega pisatelja, pozabljajoč, da je Bevk velik del svojega opusa pred vojno objavil v katoliški reviji Dom in svet.

Dela:

• Pastirčki pri kresu in plesu
• Smeh skozi solze
• Suženj demona
• Kajn
• Smrt pred hišo
• Brat Frančišek
• Julijan Sever
• Kresna noč
• Hiša v strugi
• Mati
• Mrtvi se vračajo
• Umirajoči bog Triglav
• In sonce je obstalo
• Železna kača

Vir: Wikipedia