Ljub’ca moja, kaj si st’rila,
da ti druz’ga ljubit greš,
ah, zakaj si prelomila
mi zvestobo, al’ ne veš
kol’kokrat si obljub’vala,
desno roko mi podala
in si rekla: »Ljubček moj,
jaz sem tvoja, ti s’ pa moj!«
Več ne veš in več ne pomniš,
kar še jaz tak dobro vem?
Tak povej, zakaj prelomiš
mi prisego, potlej grem!
Ah, kako sem se jaz spekel,
ah, zakaj ti nisem rekel,
da ne maram več za té,
ko si jela ljubit’ me!
Čez vse druge sem te ljubil,
mislil sem, ne bom te zgubil,
dal življenje bi za té,
pa odpadlo mi je vse.
Menila si bit’ nevesta,
pa postala si nezvesta,
bi te mogel še ljubit’?
Pojdi, pojdi se solit!
