Slovenske narodne pesmi

Boris A. Novak je slovenski pesnik, dramaturg, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik. Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev; oče je bil Ante Novak, eden izmed prvih slovenskih partizanov, po poklicu statistik, mati Anica Novak pa je bila novinarka.

Josip Murn (s psevdonimom Aleksandrov) je slovenski pesnik.

Ivan Minatti je bil slovenski pesnik in prevajalec. Minatti sodi v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato nadaljevala povojno književnost. Minattijeve pesmi večinoma govorijo o odtujenem človeku, ki se zateka v naravo. Velik uspeh mu je prinesla pesem Nekoga moraš imeti rad, ki jo je izdal v istoimenski zbirki leta 1963.

Frane Milčinski - Ježek je bil slovenski satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist, pesnik in šansonjer. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade. Njegov psevdonim izhaja iz zabavljaškega tandema Ježek in Joužek, v katerem je nastopal na začetku svoje kariere.

Je slovenski pesnik in prevajalec. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral.

Rojen leta 1950 v Ljubljani, je slovenski pesnik, dramatik in prevajalec. Jesih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno književnost. Najbolj je poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega jezika. Prevedel je več kot 40 pomembnih del svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov, Shakespeare, idr.).

Luka Jeran, slovenski misijonar, pesnik, nabožni pisatelj in urednik.
Jeran je gimnazijo obiskoval v Karlovcu in Ljubljani. Nato je med leti 1840 do 1842 na liceju študiral slovanske jezike in bogoslovje ter bil 1846 posvečen. Kot kaplan je služboval v Poljanah, Horjulu in Ljubljani. Leta 1853 in 1854 je potoval v Afriko kot misijonar in se obakrat zaradi bolezni vrnil. Od 1869 je bil papežev kómornik, od 1882 pa stolni kanonik.

Dragotin Jesenko (pesniško ime T. Doksov), rojen 11.8.1864, je slovenski pesnik.

Dokončal je pet razredov gimnazije, iz šestega pa je izstopil, predvsem zaradi pritiska nemškega profesorja. Odšel v Trst, da bi nadaljev s šolanjem, a tam ni mogel dobiti nikakršne podpore, zato se je vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani se je zaposlil v pisarni banke "Slavija", kjer je ostal do smrti. Poleg uradniškega dela se je ukvarjal tudi z zasebnim poučevanjem, učil je npr. sina Ivana Hribarja.

Poročil se je star nekaj nad dvajset let, imel je sedem otrok. Umrl pa je za šenom leta 1902.

Aškerc se je rodil v kmečki družini, ki se je preselila iz Globokega v Senožeče. Bil je prvi sin v družini. Svojo mladost je preživljal s pastirji, potem pa so ga starši poslali v šolo. Ko je dokončal gimnazijo v Celju, se je vpisal na mariborsko semenišče in postal duhovnik leta 1880. 17 let je služboval po štajerskih župnijah.

Vida Jeraj - Franica Vovk, je slovenska pesnica.

Rodil se je na Vrhniki kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko.

Simon Jenko je slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je revnim kmečkim staršem, ki so se poročili šele po njegovem rojstvu, ko se je oče vrnil od vojakov in prevzel kmetijo v Prašah. 

Elza Budau, slovenska besedilopiska, pesnica in pisateljica, je rojena 28. december 1941 v Beogradu.

Rodila se je 21. julij 1925, Šentrupertu, v družini s šestimi otroki. Že kot otrok je pisala pesmi. Zbrala jih je šestinštirideset. Pri sedemnajstih letih je odšla v NOB, po drugi svetovni vojni pa je postala novinarka, urednica Ljudske pravice in delala v založbi Mladinska knjiga.